Hidrolat bezga

(Sambucus nigra)

Črni bezeg je grmovnica, ki zraste do 6m visoko. Do 30cm široko deblo ima globoko brazdasto skorjo. Raste v toplejših delih Evrope in Severne Amerike, z regionalnimi varietetami ali podvrstami, in tudi kot skupina posameznih podobnih vrst. Cvetovi so rumenkasto beli, sploščeni, z značilnim aromatičnim vonjem in okusom, jagode so črne ali modre barve. V zdravilne namene se uporablja lubje, korenina, cvetovi in plodovi.

 
 
 

Njegove zdravilne cvetove so pričeli uporabljati že v Antiki. Antični Egipčani so jih uporabljali za beljenje polti in zdravljenje opeklin, antični Romljani pa so ga celo poimenovali "skrinja z zdravili". Legenda pravi, da se je Juda Iškariot obesil ravno na bezgu, iz bezgovega lesa pa naj bi bil narejen tudi križ, na katerem so križali Jezusa. Morda ravno zaradi tega nikdar niso uporabili bezgovega lesa za izdelavo zibelk, so pa sadili bezeg zraven hiš zaradi njegovega varovanja pred strelo in pred zlemi duhovi.

Za izdelavo hidrolata se uporabljajo zgolj sveži bezgovi cvetovi. Blaži astmo, deluje protivnetno, antiseptično, diuretsko, pomirjevalno, odvajalno, proti krčem in pospešuje cirkulacijo. Pomirja tudi razdražene oči.

 

Koža

Hidrolat bezga nežno poživlja in krči kožo in krvne žilice. V devetnajstem stoletju so ga uporabljali za beljenje kože v primeru pegic in ogorelosti.

 
 
 

Prehrana

Je okusen dodatek pijačam, še posebno punču in slaščicam.

 

Sorodni članki:

 

Kako do nas
    • Družbena omrežja

       

    • Kontakt