• Domov
  • Blog
  • 10 stvari, ki jih moramo vedeti s področja prehrane

10 stvari, ki jih moramo vedeti s področja prehrane

Včeraj je bil svetovni dan hrane, mi pa bomo to priložnost izkoristili za ozaveščanje s tega področja in to kljub naši dejavnosti v tej smeri skozi celo leto. Tokrat bomo samo še bolj neposredni. Pa poglejmo.

 

1. Danes zvečer bo za mizo 219.000 ljudi več, mnogi od teh pa bodo imeli prazne krožnike. Zagotavljanje ustrezne oskrbe s hrano je izredno pomembno, vendar pa to sedaj ni več v rokah posameznih držav. Včasih je država enostavno dvignila odkupno ceno za posamezno surovino, kmetje pa so v tem videli priložnost za dober zaslužek in pričeli to surovino gojiti. Danes je proizvodnja hrane bolj v rokah politike in kapitala, odvija pa se na svetovnih borzah hrane. 

 

2. V razvijajočih se ekonomijah po vsem svetu so vsaj trije bilijoni ljudi, ki se prav tako pomikajo navzgor po prehranljevalni verigi. Danes je največja poraba žitaric koncentrirana na Kitajskem, ki vsako leto doda še 8 milijonov novih lačnih ust. Njihov dohodek na prebivalca vstrajno raste, ljudje z več denarja pa pogosteje posežejo po mesu. Danes pojedo približno pol toliko mesa kot Američani. 

 

3. V Indiji 190 milijonov ljudi nahranijo z žitaricami, ki jih zalivajo s podtalnico. Na Kitajskem je takšnih 130 milijonov. Pomanjkanje virov vode ogrožajo posevke treh največjih proizvajalk žitaric: Kitajske, Indije in Amerike. Skupaj proizvedejo polovico vseh žitaric. Bo pomanjkanje vode še naprej vplivalo na količino pridelane hrane?

 

4. V Nigeriji 27% družin pogosto preživi dan brez hrane, v Indiji 24%, v Peruju 14%. Svet se vedno pogosteje sooča s pomanjkanjem hrane. Najbolj revni preživijo več dni v mesecu brez hrane, celotna populacija pa še vedno zraste za 80 milijonov na leto.

 

5. Slaba preskrba z vodo ovira povečanje proizvodnje hrane. V zadnji polovici 20. stoletja so se namakalne površine povečale s 100 milijonov hektarov leta 1950 na približno 300 milijonov hektarov leta 2000. Ta dosežek je bil neverjeten, vendar pa se od leta 2000 površina polj z namakalnimi sistemi ni bistveno povečala. 

 

6. Skoraj tretjina polj izgublja rodovitno zemljo hitreje, kot lahko ta nastaja. Proizvodnja hrane je močno ogrožena zaradi pospešene erozije zemlje, saj v zadnjem stoletju več rodovitne zemlje izgine, kot je nastane. Tako ostajajo velike površine nerodovitne zemlje.

 

7. Današnji kmet se že spopada s klimatskimi spremembami. Poleg pomanjkanja vode in erozije zemlje se današnja generacija kmetov spopada še s klimatskimi spremembami. Kmetijstvo se je razvijalo v pretežno nespremenjenih klimatskih pogojih z namenom maksimiziranja proizvodnje. Zaradi vedno bolj očitnih klimatskih sprememb kmetijstvo ni več v sozvočju s klimo.

 

8. Kmetijstvo ogroža taljenje ledenikov po vsem svetu. Dandanes smo priča taljenju ledenikov po vsem svetu. Kljub vsemu pa proizvodnjo hrane najbolj ogroža ravno taljenje ledenikov Himalaje in Tibetanske planote. Taljenje teh ledenikov polni reke z vodo v času poletja, ko kmetijstvo najbolj potrebuje vodo. Izguba ledu pa pomeni sušo in pomanjkanje hrane na Kitajskem in v Indiji.

 

9. Kmetje so dosegli vrh proizvodnje, ki jo omejuje fotosinteza. Proizvajalci hrane po vsem svetu že dosegajo vrhove svoje proizvodnje na določeni površini, ki je zaradi fotosinteze ne morejo več preseči.  Japonska je to dosegla že z rižem, sledi ji Kitajska, ki bo to storila v prihodnjih letih. V bolj razvitih državah se podobno dogaja s pšenico. Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo spadajo med glavne proizvajalke pšenice, ki so že pred desetimi leti dosegle svoj vrh. Tudi proizvodnja pšenice v Ameriki, ki dosega 40% svetove, se počasi uravnava. Podobno je tudi v Argentini, Franciji in Italiji. 

 

10. Čaka nas težka prihodnost. Svet potrebuje voditelja s področja prehranske varnosti, ki bo na tem področju naredil red. Narediti moramo popolno rekonstrukcijo energetike, ekonomije in na koncu tudi oskrbe s hrano. Skrb za naše okolje je tesno povezana tudi s skrbjo za našo prehransko varnost, saj brez čistega okolja ni hrane.

 

Kako do nas
    • Družbena omrežja

       

    • Kontakt