Eterično olje bazilike

(Ocimum basilicum)

Kratek opis: Bazilika je nežno, aromatično enoletno zelišče z jajčastimi, koničastimi, celorobimi do rahlo nazobčanimi, včasih rdeče obarvanimi listi. Socvetje je rahlo klasasto, iz večinoma šestštevnih navideznih vretenc. Ustnati cvetovi so beli ali pa rdečkasti, dolgi od sedem do petnajst milimetrov. Eterično olje se pridobiva s parno destilacijo listov in cvetnih vršičkov.

 
 
 

Izredno dobro je zastopana v zeliščarstvu in v tradicionalnih vzhodnih medicinah. V ajurvedi jo imenujejo tulsi. Uporablja se za zdravljenje respiratornih obolenj, med katere sodijo bronhitis, kašelj, prehlad, astma in tudi kot protistrup pikom insektov in kač. Uporablja se tudi v primerih epidemij, tudi malarije. Izboljša prekrvavitev telesa in delovanje prebavil. Na Kitajskem se jo uporablja kot zdravilo zoper bolezni želodca in ledvic.

Na zahodu se jo jemlje kot rastlino s hladilnim učinkom in se uporablja za odpravljanje revmatičnih bolečin, razdraženosti kože in živčnih obolenj. Je izredno priljubljeno zelišče tudi v kulinariki, še posebno v Italiji in Franciji.

Nahajališče: Francija, Egipt, Indija, Italija, Bolgarija, Madžarska

Lastnosti: Eterično olje ima sladek, zelen in zeliščen vonj z začimbnimi podtoni. Dobro se meša z večino ostalih zelišč in tudi s sivko, geranijo, bergamotko, citronko, limono, kadilno bozvelijo in borom.

 
 
 

Terapevtsko učinkovanje: antidepresiv, antipiretik, antiseptik, digestiv, ekspektorans, emenagog, galaktagog, karminativ, profilaktik, spazmolitik, stimulans (nadledvična žleza), stomahik, tonik.

Bazilika bolj subtilno in manj intenzivno blaži glavobol ter migreno kot rožmarin. Je pa prva izbira za lajšanje intelektualne izčrpanosti, ko je um šibak ali omahljiv. Primerna je predvsem za živčna obolenja. Na splošno za to eterično olje velja, da obnavlja, krepi in očiščuje.

Pomaga pri odpravljanju težav s prebavo in mesečnim perilom, ima močan tonični učinek na živce in um. Kljub vsemu pa je daljša uporaba tega eteričnega olja odsvetovana, saj lahko povzroča omotico.

Učinkovanje na duhovnem področju: Spodbuja pozitivnost, namernost, koncentracijo, samozavest, odločnost, integriteto, entuzijazem in moč.

Eterično olje bazilike dovoljuje, da se prosvetlitev absorbira v vse pore fizičnega telesa in misli. Deluje kot vod, ki po eni strani prizemljuje in po drugi strani uravnoveša podzavestne misli in zavestne reakcije. Zato se je tega eteričnega olja prijel vzdevek "vonj realnosti" - realnosti tako na duhovnem, kot tudi na posvetnem področju. Pljuje po vseh področjih naše biti, jih med seboj združuje in povezuje v celoto. Njen vonj, ne samo harmonizira več aspektov osebe, pač pa tudi omogoča zadrževanje svetlobe duha v telesu, kjer lahko razsvetljuje dušo. Poživlja, prebuja in bistri. V tem sozvočju je primerna tudi za tiste, ki so v razburkanih vodah življenja povsem otopeli in so postali slepi za prelepo popolnost človeškega obstoja. Bazilika je primerna tudi za ljudi, ki so izgubili svoj smisel zaradi vsakodnevnega in nepretrganega žrtvovanja drugim.

 

Baziliko najdemo v mnogih kuhinjah. Goji se jo že več tisoč let in je prisotna v različnih oblikah, barvah in aromah. Najbolj stabilna botanična lastnost pri baziliki so struktura cvetov in semen.

Mnoge botanične različice in oblike bazilike izvirajo skozi več tisočletij gojenja. Najbolje je, da jih označimo za kultivarje, vendar pa si mnoge rastline ne zaslužijo takega razločevanja. Kultivarje lahko razdelimo v skupine:

  1. Zelo veliki zeleni listi (vključno z bazilikami, ki imajo zelene in skodrane liste), npr. ‘Difforme’ [var. difforme Benth., var. crispum (Thunb.) E. A. Camus, ‘Crispum’], ‘Lactucaefolium’, ‘Lettuce Leaf’ (oba z ravnimi listi; vrsta s skodranimi listi se prodaja kot ‘Lettuce Leaf’), ‘Mammoth’, ‘Napoletano’, ‘Valentino’.
  2. Veliki zeleni listi, kot jih najdemo pri kultivarju ‘Italian’ ali pa pri veliki sladki baziliki.
  3. Veliki vijolični listi, tako kot pri kultivarju ‘Purpurascens’ (var. purpurascens Benth.) in ‘Violaceum’.
  4. Veliki vijolični in skodrani listi, tako kot pri kultivarju ‘Genovese Grande Violetto’ (‘Italian Red’) in ‘Purple Ruffles’.
  5. Srednje veliki zeleni listi, tako kot pri kultivarju ‘Genoa Green’, ‘Genoa Green Improved’ (‘Genovese Verde Migliorato’), ‘Greek’, ‘Thai’.
  6. Majhni zeleni listi (kompakten, svetlo zelen grm bazilike), tako kot pri kultivarju ‘Bush Green’, ‘Cuban’, ‘Miniature Puerto Rican’, ‘Minimum’ [O. minimum L., O. basilicum subsp. minimum (L.) Danert in Mansf., in O. basilicum var. minimum (L.) Alef.].
  7. Majhni vijolični listi, tako kot pri kultivarju ‘Minimum Purpureum’, ‘Miniature Purple’.
  8. Kompaktna rastlina, tako kot pri kultivarju ‘Blanca’, ‘Compactum’, ‘Flat Top Purple’, ‘Thyrsiflorum’ [var. thyrsiflorum (L.) Benth.], ‘Siam Queen’ (‘True Thai’).
  9. Vijolična stebla, tako kot pri kultivarju ‘Horapha’, ‘New Guinea’, ‘Thai Purple’.
  10. Beli cvetovi, tako kot pri kultivarju ‘Album’.
  11. Vijolični cvetovi, kot pri kultivarju ‘Comosum’.
  12. Aroma, kot pri kultivarju ‘Anise’, ‘Cinnamon’, ‘Licorice’, ‘Sweet’ (vključno z ‘Piccolo’), ‘Mexican Spice’, ‘Mrs. Burns’ Lemon’, in ‘Sweet Fine’ (‘Picolo Verde Fine’).

Nekateri od teh imen kultivarjev so lahko tudi sinonimi, vendar pa ta imena najdemo v katalogih, periodičnih publikacijah in knjigah.

Vijolična bazilika pride zelo do izraza v vsakem vrtu in ga tudi močno poživi. Pradedek bazilik z vijoličnimi cvetovi bi lahko bil ‘Purpurascens’, ki ga je prvi prepoznal George Bentham leta 1832. Ta kultivar ima namreč samo na vrhu vijolične liste. Izredno impozanten je tudi ‘Dark Opal’, ki ga je razvil John Scarchuk sredi petdesetih let prejšnjega stoletja iz semen, ki jih je nabral v Turčiji. Njegov naslednjik je ‘Red Rubin’, ki je bil selekcioniran na Danskem in dan na tržišče leta 1992. Iz kultivarja ‘Dark Opal’ so razvili (verjetno skupaj z O. kilimandscharicum?) kultivar ‘African Blue’, ki ima vpnj po kafrinin bolonjskih sendvičih. Ted Torrey je razvil in leta 1987 predstavil kultivar ‘Purple Ruffles’, kasneje pa tudi ‘Green Ruffles’, za katerega danes pravijo, da je O. basilicum × O. americanum. Kultivarju ‘Purple Ruffles’ naj bi bil izredno podoben tudi ‘Genovese Grande Violette’, ‘Osmin’ pa je rezultat masovnega selekcijskega programa, ki se je pričel leta 1987 v nemškem raziskovalnem centru Quedlinberg. Leta 1996 so ga predstavili v Severni Ameriki. Ta kultivar je izjemen, saj se njegova semena skoraj vedno razvijejo v rastlino z vijoličnimi listi.

Sveži listi bazilike se pogosto uporabljajo v italijanski kuhinji, še posebno pri pripravi pesta, prelivk za testenine, zelenjavk in solat. Iz vijoličnih listov bazilike lahko naredimo tudi prečudovito začinjen in obarvan zeliščni kis. Bazilika se uporablja tudi pri pripravi alkoholnih pijač, sladoledov, slaščic, peciv, želatine, pudngov ipd. Eterično olje se uporablja tudi v parfumeriji.

Bazilika obožuje toploto. Ko temperatura ponoči ne pade pod 15°C, dnevi pa so dolgi in s temperaturami nad 26°, rastlina prične pospešeno rasti. Rastlino lahko razmnožujemo s semeni ali podtaknjenci. Razmnoževanje s podtaknjenci nam da šest tednov prednosti, na koncu pa to pomeni dve žetvi več. Zemlja naj bo srednje rodovitna, pH pa 6,4. Težka ilovnata zemlja, ki se na površju močno osuši in razpoka, ni primerna za sajenje baziliko. Skozi takšno trdo vrhnjo plastjo namreč semena ne bodo vzkalila. Prav tako ni premerna krhka in peščena zemlja, saj se v njej ne zadrži dovolj vlage in hranljivih snovi. Taki zemlji moramo dodati zadosti humusa. Sadike posadimo 30-45cm narazen. Prostor med rastlinami dovoljuje kroženje zraka in s tem sušenje spodnjih listov. Suhe liste težje napade plesen, ki ima drugače izredno rada baziliko.

Bazilika slabo prenaša stres zaradi pomanjkanja vode. Upadla bo njena rast, medtem ko se bo povečala vsebnost linaloola in metilnega kavikola v eteričnem olju. Zato je primerno, da imamo v nasadu urejeno namakanje.

Bazilikini listi rasteju na steblu v parih. Ko imajo sadike na steblih po šest parov listov, je nastopil čas žetve. Prva žetev je izredno pomembna, saj bomo z njo ustvarili grm, omogočili bogate žetve v prihodnosti in zaustavili tvorbo cvetov in semen. Cvetenje zaustavi tvorbo listov in napove skorajšnje odmrtje rastline. Naslednja žetev in vse nadaljnje moramo izvesti takrat, ko ima samezno steblo štiri pare listov, steblo pa odrežemo takoj nad najstarejšim parom listov. Iz teh dveh preostalih listov bosta nato nastali dve novi veji.

Semena sadimo v rahlo vendar dobro uležano zemljo 3,5-6,5mm globoko. Na razdalji 30cm posadimo 12 semen, med posameznimi vrstami pa naj bo 61-91cm. Tako bomo porabili približno 4,5-9kg/ha semen. Pričakovati je, da bo vzkalilo približno 90% semen. Semena sadimo takoj, ko mine nevarnost pozebe. Semena prično kaliti od osem do štirinajst dni po sajenju. Ko rastlina doseže 15 centimetrov višine, jo je potrebno obrezati, da postane bolj košata. Z žetvijo pričnemo takrat, ko je rastlina v polnem cvetu in ko spodnji listi že prično bledeti. Rasline porežemo na višini 15 centimetrov z bsc kosilnico (lahko uporabimo tudi kombanj ali srp), ki ima po višini nastavljivo rezilo. S tem si zagotovimo, da bo tudi druga žetev obilna. V kolikor bi želi prenizko, rastline nebi več pognale svežih poganjkov. Druga žetev je, ob optimalnih pogojih, čez osem tednov.

V kolikor bomo in aromatičnega rastlinja pridelali eterično olje, moramo rastlinje pustiti sa soncu dve ali tri ure, da ovene. Materijal, ki ga požanjemo, ko je oblačno ali deževno, da veliko manj eteričnega olja od tistega, ki ga požanjemo ob osnčnem vremenu. Višje temperature povečajo vsebnost evgenola v eteričnem olju. Ob optimalnih pogojih bomo na žetev dobili 6.725-20.386 kg/ha rastlinskega materijala in 6-36kg/ha eteričnega olja. Vse je odvisno od vremena in gostote sadik.

Destilacija tudi cvetnih vršičkov da več eteričnega olja, vendar pa se spremeni kvaliteta eteričnega olja.

 
 
 

Bazilika je nagnjena k fuzarijski gnilobi (F. oxysporum f.sp. basilicum) in rizoktonij (Rhizoctonia spp.), obe pa povzročita venenje rastline. Zato je potrebno poskrbeti za strogo čistočo in razkuževanje, prezračevanje, kolobarjenje, izbiro ustreznih kultivarjev in dobro drenažo. Fuzarijska gniloba se širi tudi preko okuženih semen. Zato jih mnogi pred sajenjem dvajset minut namakajo v 10% natrijevem hipokloridom. Kultivar ‘Nufah’ pa jepovsemodporen na to plesen.

Črna listna pegavost (Marssonina rosae in Colletotrichum gloeosporioides) povzroči črne lise na listih. Listno ožig (Colletotrichum capsici), pegavost (Alternaria spp.), siva plesen (Botrytis cinerea), bela gniloba (Sclerotinia sclerotiorum), bakterijska gniloba (Pseudomonas cichorii in P. syringae) in listna nekroza (Pseudomonas viridiflava) prav tako napadajo meliso. Raziskave, ki so bile opravljene v izraelskem raziskovalnem centru Newe Ya’ar, da lahko sivo plesen lahko kontroliramo z regulacijo vsebnosti dušika in kalcija v namakalni raztopini. Baziliko napada tudi virus lucerninega mozaika, kumarinega mozaika in TSWV.

Ličinke nekaterih listnih gosenin prav tako napadajo baziliko. Navadno jih najdemo na spodnji strani listov.

 

Sorodni članki in pripravki:

 

Kako do nas
    • Družbena omrežja

       

    • Kontakt