Karitejevo maslo

Rastlina in okolje

Karitejevo drevo (Butyrospermum parkii, Vitellaria paradoxa), ki ga imenujejo tudi karé, kolo ali sé od koder izvira tudi angleško ime shea ali bambuk, prve plodove razvije šele po dvajsetih letih življenja, raste pa tudi več stoletij. Visoko je od 15 do 20m z močno razvejanim vejevjem in gostimi listi, ki se jeseni obnovijo. Cveti od decembra do marca z močno dišečimi, rjavkastimi cvetovi. Plodovi so podobni majhnemu avokadu. Sredica oreščka vsebuje maslo, ki ga je za polovico celotnega plodu. Vsako odraslo drevo rodi od 15 do 20kg oreščkov. Ima debelo, povoskano in močno nagubano lubje, ki je odporno na ogenj. Raste zgolj v suhih savanah, vse od Senegala na zahodu do Sudana na vzhodu, južno pa vse do visokogorja Etiopije.

 
 
 

Je sestavni del podeželske kulture prebivalcev osrednje Afrike. Raste v divjini, daruje svoje plodove ljudem kar tam, v divjini in umira skupaj z največjimi kralji. Pokojni kralji so svoj poslednji spanec spali na postelji, ki je bila narejena iz starodavnega debla karitejevega drevesa. Nekatera ljudstva ga imajo za svetega. Tako z drevesa nikdar ne trgajo oreščkov, plodove pa, ki padejo na tla, lahko obirajo zgolj ženske.

V mnogih zgodovinskih zapisih se pojavlja karitejevo maslo. Uporabljala naj bi ga tudi Kleopatra, saj so cele karavane prinašale v Egipt glinene posode polne tega rastlinskega olja. Prvi je pisal o njem Ibn Batouta, ki je živel v štirinajstem stoletju. Bil je zgodovinar in ambasador. Leta 1348 je potoval po Zahodni Afriki in pisal tudi o uporabi karitejevega masla. Prvi Evropejec, ki je pisal o njem je bil Mungo Park, škotski raziskovalec. Že leta 1797 je tudi opisal botanične lastnosti karitejevega drevesa in uporabnosti karitejevega masla.

 

 
 
 

Olje

Karitejevo maslo je rahlo rumene ali slonokoščene barve. Je rastlinsko olje, ki se prideluje iz mesa oreščkov oz. semen. Na tržišču lahko dobimo nerafinirano in rafinirano karitejevo maslo. Slednjega je največ. Je brez vonja, barve in terapevtskih lastnosti.

Topi se pri temperaturi 27°C. Življenjsko dobo ima kar dve leti in to brez dodanih konzervansov. Tako dolgo obstojnost mu daje obilo vitamina E. Med drugim vsebuje tudi vitamin A in fitohranila. Slednja so še posebno koristna pri regeneraciji celic in celjenju ran. Delujejo tudi protivnetno in imajo SPF faktor med 3 in 4.

 

Metode ekstrakcije

Pridelava nerafiniranega karitejevega masla po tradicionalnem postopku je izredno dolgotrajen in težak proces. Ženske vstanejo zgodaj zjutraj in oddidejo tudi na 15km dolgo pot. Naenkrat poberejo do 40kg oreščkov in jih prinesejo na glavah v vas. Iz oreščkov izluščijo sredice, jih posušijo na soncu, nato zmeljejo in rahlo popražijo. Nato zmlete in popražene sredice karitejevih oreščkov dajo v vročo vodo in vse skupaj gnetejo vse dokler se maslo ne začne nabirati na vodni površini. Za kilogram karitejevega masla potrebujejo kar 20 ur trdega dela. Najbolj kvalitetno je nerafinirano in tradicionalno pridelano karitejevo maslo.

Izredno redko in izredno cenjeno je hladno stiskano karitejevo maslo, ki ima podobne lastnosti, kot tradicionalno pridelano. Ima bolj prijeten vonj, saj se oreščkov predhodno ne praži, lepšo strukturo in daljšo življenjsko dobo.

 

 

Sestavine

Koda Vrsta %
  Nasičene maščobne kisline  
C16:0 Palmitinska kislina 4-8
C18:0 Stearinska kislina 41-50
C20:0 Arašidova kislina 1-3,5
  Enkrat nenasičene maščobne kisline  
C18:1 Oleinska kislina 46-62
  Večkrat nenasičene maščobne kisline  
C18:2 Linolska kislina 6-10

 

Fizične lastnosti

Vonj dimen, po orehih
Kislinsko število 2
Specifična gostota 0,885-0,925
Barva 20 rumena; 3 rdeča
Jodno število 53-73
Število miljenja 178-190
Tališče 30-42°C

 

Zdravilne lastnosti nerafiniranega olja

  • Deluje protivnetno in lajša oz. zdravi:
  • brazgotine in strije,
  • ekcem,
  • opekline, lišaje, manjše rane,
  • suho, razdraženo in ulcerirano kožo,
  • revmatizem in razbolele mišice.

 

Kozmetika

Karitejevo maslo pomaga pri regeneriranju celic in kapilarni cirkulaciji. Zato pozitivno učinkuje na starajočo in suho kožo. Deluje tudi izjemno vlažilno, saj nase veže vlago iz zraka. Je pogosta sestavina mil, losionov, gelov in krem.

V kožo se vpija hitro in ne pušča mastnih madežev.

 

Prehrana

Lahko ga jemo. V Evropi se uporablja kot mast za kuhanje, pri izdelavi marganire in kot nadomestek za kakavovo maslo. Uporablja se ga tudi za izdelavo prestižne čokolade.Karitejevo maslo navadno ne povzroča alergičnih reakcij, vendar lahko pride do težav pri ljudeh, ki so alergični na lateks. Vsebuje namreč lateksu podobno snov.

 

Sorodni članki in pripravki:

 

Kako do nas
    • Družbena omrežja

       

    • Kontakt