Eterično olje česna

(Allium sativum)

Kratek opis: Je močno dišeča trajnica, ki doseže do 1,2m višine. Socvetja so kobulasta, sestavljena iz manjšega števila belih do rožnatih cvetov velikih okoli 3mm in iz zarodnih čebulic. Listi so ploščati in široki 1cm. S svojo nožnico objemajo steblo in se nadaljujejo v ploščato podolgovato listno ploskev. V zemlji se skriva okrogla čebulica s podolgovatimi stranskimi stroki. Cvete julija in avgusta, zori pa avgusta in septembra. Eterično olje se pridobiva s parno destilacijo zdrobljenih čebulic.

 
 
 

Latinsko ime pomeni »kultivirana čebula«. Poznane so tri botanične vrste česna in celo vrsto kultivarjev. O česnu je pisal že Plinij in porogljivo navrgel, da Egipčani čebulo in česen častijo po božje ter se nad njimi zaklinjajo. Egipčanski glineni modeli česnovih strokov segajo 3000 let pr.n.št., dejanske stroke česna pa so našli v grobnici Tutankamona.

Domovina česna je osrednja Azija, kjer je bila ena od prvih kultiviranih rastlin. Najpogosteje se ga tudi vegetativno razmnožuje tako, da se skozi čas tudi ni preveč gensko spremenil. Razvil naj bi se iz prednika Allium longicuspis.

Nahajališče: Francija, Bolgarija, Egipt, Nemčija, Kitajska, Japonska

Lastnosti: Česen ima izredno močan in karakterističen vonj.

Terapevtsko učinkovanje: antibiotik, antitoksik, antivirus, karminativ, diuretik, ekspektorans, antipiretik, fungicid, antihipertenziv, tonik.

Eterično olje česna je unikatno zaradi tega, ker se uporablja zgolj interno. Je naravni antibiotik ter kot tak zdravi infekcije. Pomaga zniževati holesterol, varuje pred srčnimi obolenji in znižuje holesterol v krvi.

 
 
 

Na trgu ga lahko najdete tudi v kapsulah. Ena ali dve kapsuli na dan pozdravi respiratorne infekcije ali služi kot dodatek k hrani. V kolikor imate težave s sečili, vstavite kapsulo z eteričnim oljem česna v anus po opravljeni veliki potrebi.

Poznamo tri varietete česna in sicer A. sativum var. sativum, var. ophioscorodon in var. pekinense, vsaka s svojimi specifičnimi lastnostmi in vrsto kultivarjev.

Česen je dandanes povečini sterilna rastlina, ki jo razmnožujemo nespolno s stroki. Posadimo jih 2,5-5cm globoko in 8-15cm narazen v vrsti ter z razmaki med vrstami 30,5-80cm. Najbolje je, če česen sadimo jeseni štiri tedne pred prvo zmrzaljo.

Ljubiteljski vrtnarji lahko za boljši pridelek pognojijo zemljo z 5-10-5 gnojilom in sicer 1-1,5kg/10m2. Ne smemo pa uporabljati pri gojenju pesticidov! Pri rasti sta izredno pomembni količina svetlobe in dolžina dneva. Čebulico česen prične tvoriti pri temperaturi zemlje nad 15,6°C in dolžini dneva okrog 13 ur. Rastline bodo med tvorbo čebulice hvaležne za vsako kapljo vode med sušnim obdobjem, na zalivanje pa moramo biti pozorni dva ali tri tedne pred žetvijo. Cvetna stebla porežemo, da rastlina vso svojo energijo osredotoči na tvorbo čebulice, z žetvijo pa pričenemo takoj, ko listi porumenijo.

Takoj, ko čebulice česna izkopljemo, z nje olupimo dva ovoja in odrežemo korenino. Steblo lahko skrajšamo. Čebulice sušimo na suhem mestu pri relativni vlagi 60-70% in temperaturi 15,6-21°C. Najbolje se obnesejo leseni okvirji, čez katere napnemo kovinsko mrežo. Sušimo toliko časa, da ovoj, ki pokriva stroke česna ne postane popolnoma suh.

 
 
 

Na splošno velja, da 1kg posajenih strokov česna vrne nazaj 5-7kg čebulic česna, vendar pa je doprinos odvisen od vrste posajenega česna, kvalitete zemlje, gnojil, plevela, podnebja ipd. Med najhujše uničevalce česna sodi stebelna ogorčica (Ditylenchus dipsaci), sledijo pa ji še tobakov resar (Thrips tabaci), različni črvi in čebulna muha (Hylemya antiqua). Od bolezni je nevarna čebulna plesen (Peronospora destructor), koreninska trohnoba, ki jo povzroča mikrogliva Fusarium oxysporum, siva plesen čebule (Botrytis allii) in rdeča čebulna gniloba (Pyrenochaeta terrestris), pri kateri zbolijo korenine, ki postanejo rdeče ali roza barve.

 

Sorodni članki in pripravki:

 

Kako do nas
    • Družbena omrežja

       

    • Kontakt